Festival Borštnikovo srečanje

Nahajate se na arhiviranem spletnem mestu 53. Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

53. Festival Borštnikovo srečanje

15.—28. oktober 2018 | Maribor, Slovenija

Skok na vsebino // Skok na meni

Festival Borštnikovo srečanje - Uvodna stran

53. Festival Borštnikovo srečanje


Milan Jesih

Srebrno rebro

Produkcija IV. semestra DI, GLR, UL AGRFT

Na sporedu

18.10.2018, četrtek / 21:00 / GT22

Odpovedano

19.10.2018, petek / 10:00 / GT22

Odpovedano

Predstava traja 1 uro 5 minut in nima odmora.
Predstava je v slovenskem jeziku z nadnapisi v angleščini.
Premiera: 8. junij 2018, Klet AGRFT Nazorjeva

Prirejevalca besedila Tery Žeželj, Luka Marcen
Režiser Luka Marcen

Dramaturginja Tery Žeželj
Scenografinja Nika Curk
Kostumografinja Ana Janc

Zasedba
Luka Bokšan, Nika Vidic, Julija Klavžar, Lana Bučevec, Andraž Harauer, Gal Oblak

Mentorji
Dramska igra in gledališka režija: doc. Matjaž Tribušon, red. prof. Matjaž Zupančič

Dramaturgija: izr. prof. dr. Tomaž Toporišič
Scenografija: izr. prof. mag. Jasna Vastl
Oblikovanje svetlobe: doc. David Orešič
Kostumografija: red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: doc. dr. Katarina Podbevšek, doc. Alojz Svete
Gib: izr. prof. mag. Uršula Teržan

Kje ste bili med nevihto, kje ste bili pod večer?

Nasmeh, da obstanem v klicu, v razpenjenem zlomu,
da obstanem v klicu in razpenjenem zlomu, se razbolim.

Jokal sem v materi in dvomil v svoj spomin: jok in dvom.
Na neskončnih plovbah sem se organiziral v bika in v orla,
glavo sem posojal dušeči megli in nameraval vase.

S svojim divjim mrakom sem kuril, da bi sovražil pepel,
visoko starožitje sem si nosil v kri, da bi ostal sam,
umaknil sem se v kompas in nikoli nisem klečal v sreči.
Prijavil sem se v legijo, prijavil sem se med ulomke.

Nekoč sem tudi skupaj z drugimi plesal v fotografijah,
potem sem jokal in spet ne, ker sem bil v fotografijah zrasel;
vse ljubó sem zakopal v spomin, užaljenost, je odšla:
plaval sem v temo, priplaval sem v svežo bodrost,
poslal sem šopek veselih, brezskrbnih pozdravov in rož.

Izstopil sem iz razvad, stopil v najbolj čudovite žene,
v pogledih sem se pogovarjal z njimi, v deminutivih.
Infiltriral sem doke v smrt prosivcev in hudičev,
bojeval sem se s pravičnostjo v desnici, školjkami v levici.

Jokal sem v materi in dvomil v svoj spomin: jok in dvom!
Vrvi so se napele v viharju, vame je padla ranjena zvezda,
čezme je vlekel strupeno mrzel piš: jok in dvom, jok in dvom.

Svet me je dočakal v svoji najbolj živčni uri. Uprl sem srce,
znanje me je obdarilo s puško, odšel sem v škrlatne morivce.
Tiho se pogovarjamo, po stokrat na dan se rokujemo.

Pogovor po predstavi: o predstavi, o procesu, o šoli

Začetki delovanja AGRFT segajo v leto 1945, ko je Narodna vlada Slovenije z uredbo ustanovila Akademijo za igralsko umetnost, prvo visoko gledališko šolo v Jugoslaviji, ki je z delom pričela v marcu 1946. Leta 1963 se je Akademija za igralsko umetnost preimenovala v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ki je do leta 1975 delovala kot samostojen visokošolski zavod, nato pa postala članica Univerze v Ljubljani.
Akademija je kmalu začela širiti učni načrt z gledališkega na sorodna, a samostojna področja – v prvih letih na film in radio, kasneje tudi na televizijo – ter postopoma tudi na teh področjih razvijala praktično produkcijo študijskih filmov, radijskih in televizijskih oddaj.

 

 

Srebrno rebro <em>Foto: Željko Stevanić</em>
Foto: Željko Stevanić
Srebrno rebro <em>Foto: Željko Stevanić</em>
Foto: Željko Stevanić
Srebrno rebro <em>Foto: Željko Stevanić</em>
Foto: Željko Stevanić
Srebrno rebro <em>Foto: Željko Stevanić</em>
Foto: Željko Stevanić

Iskalnik