Festival Borštnikovo srečanje

Nahajate se na arhiviranem spletnem mestu 53. Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

53. Festival Borštnikovo srečanje

15.—28. oktober 2018 | Maribor, Slovenija

Skok na vsebino // Skok na meni

Festival Borštnikovo srečanje - Uvodna stran

53. Festival Borštnikovo srečanje


Leja Jurišić, Marko Mandić

Skupaj

Pekinpah in Via Negativa v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška

Na sporedu

20.10.2018, sobota / 18:00 / Tribuna na Velikem odru /

Premiera: 27. januar 2018, Kino Šiška, Ljubljana
Predstava traja 6 ur in nima odmora. Med performansom se lahko odhaja iz dvorane in vrača nazaj. Priporočljivo si je ogledati celoten performans. Lahko se vstopi tudi kadarkoli med potekom. Performans ni participatorne narave.

Avtorji Leja Jurišić in Marko Mandić v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić
Glasba vsakokratni izbor glasbe iz arzenala svetovne in domače pop glasbe, predvajane v naključnem vrstnem redu računalniškega algoritma
Tehnični vodja Igor Remeta
Tehnična postavitev Andrej Petrovčič (luč), Jure Vlahovič (zvok), Matej Marinček (video)
Producenta Žiga Predan in Špela Trošt
Avtorica videa Hana Vodeb

Danes smo priča neznosni inflaciji performativnosti. Utapljamo se v vseprisotnosti in mediatizaciji vsega. Hitro najdemo razloge, kaj nam je skupno, toda (skoraj) z ničimer več (za dolgo) ne zdržimo skupaj. "Skupaj" zahteva investicijo, ki smo jo vedno teže pripravljeni plačati. "Skupaj" je površina, na kateri stalno drsi - bolj ko skupnost želimo formalizirati, večja praznina začne zevati v skupnem. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans večni ideal.

Performerski dvojec Jurišić-Mandić, v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić, se ukvarja z idealom performansa in nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. Marko in Leja to vprašanje obračata vase: zakaj hočem biti skupaj, kako vzdržati skupaj, kaj narediti (s sabo), da bo "skupaj" realizacija presežka (mene), kako se izmakniti hierarhiji moči… In kako ta "skupaj" vzpostaviti v performativnem času in prostoru gledalca. "Skupaj" je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika "zaceli" z drugim. Za to potrebujeta čas. Pogled tretjega, ki išče svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagić, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v "skupaj".

Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v medetaži SNG Maribor.

Skupaj <em>Foto: Matija Lukić</em>
Foto: Matija Lukić
Skupaj <em>Foto: Matija Lukić</em>
Foto: Matija Lukić
Skupaj <em>Foto: Matija Lukić</em>
Foto: Matija Lukić
Skupaj <em>Foto: Matija Lukić</em>
Foto: Matija Lukić

Iskalnik